Sedaj vem, da sem kot otrok imela izredno srečo, da sem otroštvo preživela na vasi. Moji vzgojitelji so bili stari ata in njegovi sestri, mimogrede pa še kakšna sosedova nona. Kot na edinko so kar preveč pazili name na vsakem koraku, a so tudi poskrbeli za izredno dediščino – občutenje in spoštovanje narave.

Stari ata je bil lovec, a to le bolj po besedi. V resnici je bolj skrbel za divjad. Večkrat me je vzel s sabo v gozd, da sva nakrmila divje prašiče s koruzo,  jelenjad in srnjad pa razveselila s soljo. Skrita opazovala lisico, srnjaka, jelene, divje prašiče,… . Pot do krmišč je bila dolga in zavita, a zato nič manj zanimiva.

Ti gozdni sprehodi so mi najbolj ostali v spominu. Stari  ata me je vsakič učil o rastlinah in drevesih. Kako prepoznaš vrsto, kje in kako visoko raste, kakšen je namen določenega drevesa, kako diši,… .  Prav posebno doživetje je bila pomlad in drevesa s svežimi odganjki in nežnim listjem. A tudi jesen je imela neverjeten čar. Še posebej ples listja, ki je padalo in šelestelo pod nogami in počasi zaključevalo svoj cikel. Ko sem kot radoveden in zgovoren otrok umolknila, na obrazu pa imela le nasmeh in z zaprtimi očmi začela objemati drevesa, se je nasmehnil tudi stari ata. Vedel je, da vem in čutim. Od takrat naprej so bili najini sprehodi po gozdu – meditacija.

Vemo, da sprehod v naravi pomirja, nas razvedri, sprosti, razbremeni, ugodno vpliva na naše zdravje, … . Življenje v mestih, življenje za službo in preživetje, za dirko po še in več, nas pelje ravno v nasprotno smer. Zaradi svoje dediščine, pa tudi zaradi načina življenja, ki nas dela izkoriščevalce narave  – ne razumem, kako gre nekdo teči na Rožnik, v Tivoli, v naravo »ožičen«?! S slušalkami, telefonom, in kaj vem še kakšnim »gadgetom«.

Kot protiutež so, kdo drugi kot Japonci, v 80-ih letih prejšnjega stoletja »iznašli« novo dejavnost – gozdna kopel. Kar pa ni nič drugega kot moj »vrtec« o  naravi. Prisluhni svojemu koraku, pticam, poglej hroščka, obliko lista, travne bilje, objemi drevo, občuti vonj lista, drevesa, grma, opazi kako ti lica boža veter,…

V FENG SHUI KOLEDARJU lahko večkrat najdete dan, ki je primeren za kopel. Zakaj se ne bi podali na sprehod in se povezali z naravo v njeni frekvenci? Občutite jesen kot jo doživlja narava.